Nenadomestljivo poslanstvo, ki ga ima oče v življenju svojih otrok

Nenadomestljivo poslanstvo, ki ga ima oče v življenju svojih otrok

Biti prisoten ni dovolj. Razviti morate trdno in ljubečo vez.

Očetje pozor: Živeti morate na način, da se vašim otrokom prikaže vaša podoba, kadar razmišljajo o zvestobi, poštenosti, integriteti, pravičnosti, spoštovanju, delu, zanesljivosti, služenju in dobrodelnosti.

Čeprav zahodna družba daje večji poudarek vlogi matere, je oče prav tako pomemben v življenju otrok kot mama, kajti očetje imajo edinstveno, neprenosljivo in temeljno vlogo pri otrokovem čustvenem, psihološkem in socialnem razvoju.

Očka, ko bom velik, bi rad bil takšen kot ti!

Ko očetje odgovorno opravljajo svojo očetovsko vlogo in so čustveno in fizično prisotni v življenju otrok – še posebej v ključnih trenutkih njihovega življenja – so njihovi otroci manj frustrirani, imajo večjo samozavest, se znajo bolje brzdati in imajo bolj zdravo samospoštovanje. Ne le, da je nujno, da so očetje prisotni;  življenjskega pomena je, da gradijo trdne čustvene vezi s svojimi otroki. To pomeni, da morajo biti očetje aktivni in vedno pozorni na potrebe svojih otrok. Včasih to pomeni, da delaš zanje; drugič to pomeni, da jim daš orodje, ki ga potrebujejo, da sami najdejo rešitev. Spet drugič bo to pomenilo, da jih potolažiš in jih potrepljaš po hrbtu z neizrečenim sporočilom: “Vse bo vredu, ker sem s teboj”, zaradi česar se bodo počutili varne.

Razvijanje pozitivnega odnosa z očetom otrokom pomaga, da postanejo uravnoteženi in samozavestni odrasli. Občutka, ki ga dobijo s tem, ko vedo, da lahko računajo na očetovo podporo, ni mogoče opisati. Vsi otroci si zaslužijo, da se počutijo zaželene in sprejete s strani svojih očetov kot tudi mater. Sprejemanje izhaja iz njihove volje; želja, iz  čustev. Če otrok zazna zavrnitev, lahko to ovira njegov razvoj. Ne toliko zato, ker ne bi bil zaželen, kot to, da je nesprejet. Sprejemanje očetovstva in sprejemanje otroka kot posameznika, oboje je potrebno za zdrav individualen in socialen razvoj otroka.

Sledi nekaj načinov, kako očetje napačno sprejemajo ali zavračajo svoje otroke:

•  Zavrnete jih, in postanete avoritarni očetje in tirani. Sporočilo, ki ga pošljete svojim otrokom je, da vas ne smejo motiti oziroma da menite, da bi bilo bolje, da se ne bi nikoli rodili. Ali, zavrnete jih in postanete popustljiv in ravnodušen oče: “kolega vašim otrokom”. Sporočilo, ki jim ga dajete je, da so sami in da se morajo sami braniti, ker niso vaša prioriteta.

•  Preveč jih ščitite, postali ste avtoritaren in perfekcionističen oče. Sporočilo, ki ga pošiljate svojim otrokom je, da se morajo prilagajati vam in vam biti podobni. Vaši otroci čutijo, da je vaša ljubezen pogojna. Ali pa jih preveč ščitite in postanete popustljiv, narcisističen oče, ki obožuje svoje potomce. Sporočilo, ki ga pošiljate svojim sinovom ali hčeram je, da jim ni nihče podoben: so vaš idol. Čeprav se zdi protislovje, otroci v takšnih situacijah razvijejo občutljivo samozavest, brez trdnih temeljev.

Dejanja so glasnejša od besed

Če je kaj, kar otroci opazujejo pri svojih očetih, je to, kako delajo. To pomeni, očetje jih naučijo kreposti in človeške vrednosti dela. Oče se mora zelo truditi, da dobro opravlja svoje delo, ne glede na to, kaj je po poklicu. Način, kako oče opravlja svoje dnevne dolžnosti bo ali zgradilo otrokovo podobo o njem ali pa jo uničilo. Lahko si bo pridobil njihovo spoštovanje in občudovanje ali pa ravno nasprotno.

Način, kako razume delo – če dela z ljubeznijo in predanostjo, priznava njegovo dostojanstvo in vrednost in ga navdihuje s svojim osebnim stilom – mu daje trdno podlago za  učenje njegove očetovske avtoritete.

Otroci so pametni, in če je očetov odnos do dela – osnovano na družinskih pogovorih glede njegovega odnosa do dela -  negativen, bo to negativno vplivalo na vzgojo.

Učinek bo podoben, če bodo otroci spoznali, da se očetove besede ne ujemajo s tem, kar dela. Neskladnost spodkopava avtoriteto, brez avtoritete si težko pridobiš občudovanje in posledično spoštovanje.

Otroku nič ne daje večje moči kot to, da ve, da je ljubljen, sprejet in zaščiten s strani moža, ki ga najbolj občuduje, njegovega superheroja : očeta. Občutek varnosti omogoča otrokom, da živijo z večjim zaupanjem in z večjo samozavestjo.

Primer odnosa med očetom in hčerko: če mlada ženska čuti, da jo je oče zapustil, ne bo vedela kakšnega moža naj izbere, ker bo nezavedno čutila, da mora zapolniti praznino, ki ji jo je zapustil oče. Zato bo namesto, da bi iskala življenjskega spremljevalca s katerim bi delila prihodnost, bo iskala v moškem očeta, ki jo bo zaščitil. To je zelo nevarno, in težko bo vzpostavila stabilen romantičen odnos.

Torej, matere: Pustite, da očetje opravljajo v celoti svojo vlogo, kot možje in očetje. Pomembno je, da matere dajo ta prostor in da ne posegajo v ta odnos, četudi menijo, da bi “naredile bolje kot oni”. Vloga očeta v sinovem ali hčerinem življenju je nenadomestljiva!

Luz Ivonne Ream

Vir: Aleteia

Prevedla mag. Nataša Leskovec, Zavod Agape.